Še do brezplačne dostave.

Modrijanov prvi »roman meseca« – Prebežnik nemškega pisatelja Siegfrieda Lenza

PREBEŽNIK

Siegfried Lenz

Siegfried Lenz, PREBEŽNIK

Prevedla Ana Jasmina Oseban
Spremno besedo napisala Kristina Jurkovič

Med mlajšimi bralci jih najbrž ni veliko – če že niso ravno študirali nemškega jezika s književnostjo ali pa prebrali Mojega življenja Marcela Reich-Ranickega –, ki bi bili brez zadrege (in spletne pomoči) zmožni našteti vsaj deset pomembnejših nemških pisateljev in pisateljic, ki so svoj akmé doživeli v drugi polovici 20. stoletja oz. v prvih povojnih desetletjih. Večina bralcev bi poleg Henricha Bölla (1917–1985) in Günterja Grassa (1927–2015), Nobelovih nagrajencev 1972 oz. 1999, na seznam bržkone s težavo dodala še kakšno ime.

Slovenski prevodi del nemških književnikov iz tega obdobja so namreč redki, tisti, ki so, so že pozabljeni in zaprašeni. Prevod kakega Böllovega romana je nazadnje izšel pred več kot 20 leti – pri Modrijanu smo leta 2014 objavili kratko avtobiografsko pripoved Kaj bo iz tega fanta? – pa tudi Grass ostaja pretežno nepreveden, njegovo zadnje delo, ki ga lahko beremo v slovenščini, je novela Po rakovo, ki jo je objavil leta 2002.

Največji poznavalec nemške književnosti, tako predvojne kakor tiste, ki so jo ustvarjali njegovi sodobniki, je bil literarni kritik Marcel Reich-Ranicki (1920–2013). Objavil je številne antologije in študije nemške književnosti, svoj odnos do posameznega avtorja pa je opisal tudi v avtobiografiji Moje življenje. To je njegovo edino osebnejše delo, kajti Reich-Ranicki, za razliko od mnogih literarnih izvedencev, nikoli ni objavil leposlovnega dela. V avtobiografiji poleg kalvarije, ki jo je doživel kot mlad Jud v nacistični Nemčiji, vendar so ga pred usodo milijonov drugih Judov rešile – »dobesedno«, pravi sam – knjige, opisuje tudi srečanja s književniki, pri čemer pa razgalja tudi njihovo osebno plat, kar daje knjigi posebno privlačnost. Reich-Ranicki je bil marsikomu nesimpatičen, še hujše, Peter Handke, denimo, ga je v nekem delu označil za bevskajočega in besnečega »psa vodnika«, katerega »morilska slast« je bila »zavoljo geta nemara še povečana«.

Toda v resnici Reich-Ranicki o večini pisateljev piše z naklonjenostjo in tudi hvaležnostjo, ne glede na to, kaj si misli o njihovem literarnem delu. Bölla je spoznal kot gosta literarnega večera na Poljskem – tu izvemo, kakšen je bil v prvih povojnih letih sprejem »pisatelja iz Zvezne republike Nemčije, ki je bila na Poljskem na slabem glasu kot revanšistična«. »Ali je sodil med emigrante ali dezerterje, ali je bil v zaporu ali v koncentracijskem taborišču oziroma vsaj v kazenskem bataljonu?« A prav ta »neslavni gost« je Reich-Ranickemu pomagal pri selitvi v Zvezno republiko Nemčijo, kritik pa je Bölla predlagal za Nobelovo nagrado, ki jo je ta leta 1972 tudi dobil, čeprav Reich-Ranicki zaslug za to ni pripisoval (le) sebi.

Kritik je Böllovo pisanje visoko cenil, a do njegovih romanov je bil – prijateljstvo gor ali dol – pogosto zelo kritičen. Občudoval je nekatere njegove satire in kratke zgodbe, večina romanov pa mu je ostala tuja; zapisal je, da mu je »še zmeraj veliko bližja« proza Wolfganga Koeppena ali Maxa Frischa (ta je bil Švicar). Precej podobno pa je bilo njegovo mnenje o pisanju še enega rojaka, ki ga je sicer nadvse občudoval.

Moje življenje (Mein Leben) je bilo objavljeno leta 1999 in je kar 33 tednov zapored vztrajalo na prvem mestu Spieglove lestvice knjižnih uspešnic. Leta 2000 je Reich-Ranicki v nekem intervjuju dejal, da svetuje založbam, naj knjige ne izdajajo v nakladi, večji kot 50.000 izvodov. »Polovica jih bo ostala.« Toda samo do leta 2005 je bilo prodanih več kot milijon izvodov v nemščini, leta 2021 pa je izšla že 22. izdaja.

Siegfried Lenz se je rodil 17. marca 1926 v takrat nemškem Lycku, danes poljskem Ełku v vzhodni Mazuriji. Umrl je 7. oktobra 2014 v Hamburgu.

To je bil Siegfried Lenz, »čigar talent najbolje pride do izraza v kratki zgodbi ali noveli, redkeje pa v romanu: je rojeni šprinter, ki si je vbil v glavo, da se mora dokazati tudi kot maratonec.«

Reich-Ranicki je Lenza spoznal leta 1957 v Hamburgu, kamor je pripotoval, da bi Lenz z njim opravil intervju. Bil je to »zelo mlad, zelo svetlolas in malce plašen« moški – Reich-Ranicki je bil sicer le šest let starejši – in zaradi njega (in Bölla) je kritik »svojo prihodnost v Zvezni republiki Nemčiji videl malce bolj optimistično«.

Lenz spada danes poleg Koeppena, čigar literarno delo je bilo, kot gre razbrati v kritikovi avtobiografiji, Reich-Ranickemu najljubše med deli nemških sodobnikov (»Če obstajajo pisatelji kot Koeppen, potem se nam ni treba bati za prihodnost nemške povojne književnosti.«), med slabše poznane nemške pisatelje te dobe pri nas, čeprav so se njegova dela v domovini zelo dobro prodajala (in se še vedno). »Pri bralcih je bil priljubljen kot le malokdo,« piše Kristina Jurkovič v spremni besedi k Prebežniku, njegovemu zadnjemu delu, ki je preveden v slovenščino. »Njihovo naklonjenost si je pridobil s prizanesljivim tonom, s katerim je tematiziral osrednja vprašanja povojne in tudi moderne nemške družbe: vprašanja vesti, dolžnosti, poraza, odgovornosti, pogum za premislek in odločitev.« Zadnji prevod Lenza je pred tem izšel daljnega leta 1988, roman Vadbišče, pred njim pa so bili v slovenščini izdani štirje romani, med njimi slovita Nemška ura (Deutschstunde, 1969; prevod 1970), a niti ta ni bila žal nikoli ponatisnjena. Lenz je pisal tudi kratke zgodbe – po Reich-Ranickem je bil v tej zvrsti, kot že omenjeno, najmočnejši – eseje, drame, radijske igre in celo otroške knjige. Trikrat zaporedoma je bil nominiran za Nobelovo nagrado (1969, 1970, 1971 – podatki za nadaljnja leta še niso objavljeni), številna njegova dela so predloge filmov in serij, tudi najnovejših, kot sta Nemška ura (2019) in Prebežnik (2020). Dejaven je bil do konca svojega življenja, prejemal je nagrade in časti ter še v letu svoje smrti ustanovil Sklad Siegfrieda Lenza za bienalno nagrado v vrednosti 50.000 evrov, ki so jo doslej podelili štirikrat – peta podelitev bo letos okoli 17. marca, ki je pisateljev rojstni datum. Lenz je umrl 7. oktobra 2014 v starosti 88 let, odšel je le dobro leto za prijateljem Reich-Ranickem.

Čuvati se moramo nacionalnih siren. Ne smemo jih poslušati, v ušesa si moramo naliti vode, si vanje zatlačiti vosek!

Nemčija ni blažena iluzija, ampak stvar, ki jo lahko okusiš, čutiš, režeš. Očetnjavo lahko odnesem s sabo pod srajco, in če mi odpihnejo življenje iz betice, tudi zame ni več Nemčije. Ne razumi me narobe: seveda obstaja dežela, v kateri sem se rodil in ki mi je posebej ljuba. Rad jo imam, ker so mi domači njeni kotički, njene steze, ker sem to deželo sprejel v svoje srce. Ampak si ne bi hotel zaradi nobenega kotička ali steze dati odpihniti betice kot moj oče. On je namreč govoričil o ›dolžnosti‹, o ›pripravljenosti‹ ali kakor se ta retorični strup že imenuje. A razumeš, Walter: tudi midva sva Nemčija, ne samo vsi drugi, in bila bi čista norost, če bi se midva, ki sva Nemčija, žrtvovala za Nemčijo, torej zase.

naprej

Posmrtno odkritje neobjavljenega besedila tako pomembnega pisatelja, kot je bil Siegfried Lenz, je velika senzacija, tembolj če je bil najdeni rokopis več desetletij zakopan v kakem kotu ali predalu pokojnikovega doma. Prebežnika (Der Überläufer) je Lenz napisal leta 1951 in hamburška založba Hoffmann und Campe, ki je izdala tudi njegov prvenec Kragulji so bili v zraku, naj bi ga objavila leta 1952. Toda natis je preklicala in sled za tem besedilom očitno izgubila. O razlogih za to ne bi bilo treba ugibati, tudi če tega založba – ta ista, kajti Lenz ji je ostal zvest do smrti (ali pa ona njemu) – ne bi pojasnila 65 let pozneje, ko je roman izdala. Dezerterstvo v nemški vojski je bilo izjemno občutljiva tema v nemški povojni družbi, založba se je s tem, ko se je odpovedala natisu, gotovo obvarovala pred težavami in jih najbrž prihranila tudi svojemu mlademu avtorju (več o tem v spremni besedi Kristine Jurkovič). Lenz si je namreč s svojim junakom, 35-letnim vojakom Prosko, delil izkušnjo dezerterstva, le da je sam v nemško vojsko vstopil še ne 18-leten. Kakšna je bila kazen za dezerterje, vemo, a Lenz je preživel in prav občudovanja vredno je, da je bil le slabih šest let pozneje zmožen mestoma tako igrivo in hudomušno ubesediti Proskove »dogodivščine«.

Lenz ni menda pozneje nikoli omenil tega romana, vendar ga tudi uničil ni. (Literarna zgodovina bi bila najbž še bolj zanimiva veda, če bi poznala vse uničene rokopise kanoniziranih književnikov.) Prav zanimivo bi bilo izvedeti, kaj bi si o romanu mislil Reich-Ranicki, zapisal pa tega skoraj zanesljivo ne bi.

Prebežnik ni literarna mojstrovina. Je pa »izjemno pomemben košček sestavljanke za poznavanje opusa Siegfrieda Lenza in zelo pomembna najdba ne le za literarne učenjake, ampak tudi za bralca,« piše Peter Mohr, ki ga je ocenil za literaturkritik.de. Slog omenja bolj mimogrede, češ da je roman spisan nanaglo, in se obregne samo ob dva zdrsa, ob katerih se utegne namuzniti tudi slovenski bralec: »žilavo, samotarsko grmičevje prepletenih veja divjih robidnic«, »bolečina, zašiljena kot lasna konica«. Najbrž se je treba strinjati, da gre za »mladostniški greh« – Lenzu je bilo vendarle komaj 25 let – poleg tega uredništvo, malo iz spoštovanja do pokojnega pisatelja, malo v prid avtentičnosti besedila, v prvotno besedilo zelo verjetno ni posegalo. »Sodobni uredniki bi morda ob branju nekoliko vihali nos,« piše tudi Kristina Jurkovič, »mestoma se zgodbi pod nekoliko predebelimi nanosi resda malce ugreza, a gre za roman mladega avtorja (ne smemo pa tudi pozabiti na okoliščine in čas nastanka, v katerem so verjetno veljali drugačni literarni standardi), čigar izraz pa je kljub skromnejšim pisateljskim, a ob že nabranih temeljnih življenjskih izkušnjah edinstven in izrazit. Avtorjeva notranja potreba po ubeseditvi zgodbe je tako močna, da se ne boji vključiti tudi nekaj melodramatičnosti. Take pripovedne silovitosti v njegovem opusu pozneje ne zasledimo več.«

Prebežnik je prvič izšel 27. februarja 2016 v začetni nakladi 50.000 izvodov, a že deset dni kasneje je Spiegel poročal, da je naklada dosegla že skoraj 100.000 izvodov. To je celo za ogromen bralski bazen, kakršnega ima nemško beroče območje, zelo visoka številka, saj vendar ne gre za ljubezenski roman ali kriminalko. Zdaj je v prodaji mehko vezana izdaja s filmsko naslovnico, sicer pa je na namškem trgu dostopna večina del Siegfrieda Lenza.

Odziv domače literarne kritike na roman Prebežnik je bil v nasprotju z našimi pričakovanji precej medel, zato smo bili toliko bolj veseli objav na blogih Razgledano in Konteksti. Objavljamo kratka odlomka.

Lenzev roman Der Überläufer, Prebežnik, sem doživljal kot kompleksno mešanico eksistencialističnega doživljanja časa in prostora, v katerem so se znašli glavni junaki zgodbe. Ta se skozi preproste vojake, ki so v bučenju vojne ideologije ter prav tolikšno nore večvredne nemškosti kaže kot vedno večja zmeda v ločevanju med tem, kaj je prav in kaj ne, hkrati pa tudi v hrepenenju po miru. V to pravzaprav precej intimistično razpoloženje se nam predstavi osebna zgodba Walterja Proske, ki odide na vzhodno fronto in se priključi druščini nemških vojakov, ob koncu vojne pa prebegne na rusko stran. Kontekst celotnega romana narekujejo protagonistovi demoni iz preteklosti, ki mu jih ne uspe pregnati in mu jih najbrž nikoli ne bo. Tako torej Lenzev motiv razumem kot poskus popolne redukcije državljana na osebo in vpogled v lik prebežnika, ki je takole po vsem, kar je in še doživlja, pod bremenom lastne krivde, vse prej kot zmagovalec in obvladač situacije. Intrigantno branje. Škoda bi bila, če bi ostalo v predalu.

Tomaž Bešter, Konteksti

Redkokdaj je moč prebrati literarno delo nemškega pisatelja, ki odkrito spregovori o tem, kako uničevalen in poguben je bil nekdanji nacistični režim in kakšne posledice je ta pustil na lastnem narodu. Ravno zaradi tega močnega kritičnega naboja pričujoči roman predstavlja dragoceno branje, hkrati pa Lenz izvrstno vzpostavi (za mnoge nezaslišano) sočutje do likov, ki so v svojem bistvu pripadniki nacističnega režima. Še posebej zbadljiv je zadnji del romana, ki se odvija po koncu vojne in kjer Proska postane nedolžna tarča novega režima, ki »nikoli ne spi«. Proska je tisto, kar razkriva naslov; prebežnik. Enkrat na eni, drugič na drugi strani. K odlikam romana lahko štejemo še slikovite opise uničene narave, zbadljive dialoge ter vrhunsko stopnjevanje napetosti, ki vodi do končne tragedije. Roman nekoliko šepa v svoji dolžini (pretirana razvlečnost) in neprepričljivi romanci med Prosko in partizanko, toda nobena napaka ne pokvari močnega sporočila, ki ga Prebežnik nosi v sebi.
Oster in hkrati sočuten protivojni roman.

Vid Šteh, Razgledano

Film Prebežnik v režiji Floriana Gallenbergerja je prvič predvajal nemški nacionalni televizijski kanal Das Erste v dveh delih, 8. in 10. aprila 2020. Ogledalo si ga je več kot 4,6 milijona gledalcev.

Lenz je bil vse od začetka svoje pisateljske kariere tesno povezan s sedmo umetnostjo. Prvi film, za katerega je napisal scenarij, je Inšpektor Tondi (1953), po zgodbi Svetilniška ladja (Das Feuerschiff, 1960) so bili posneti kar trije filmi, v zadnjem, nemškem (2008), pa je Lenz tudi zaigral. Drugo različico je leta 2019 dobila tudi Nemška ura, tokrat za veliko platno.

Slovenski prevod Prebežnika je izšel spomladi 2019, njegova avtorica je Ana Jasmina Oseban, tudi prevajalka zgoraj omenjene avtobiografije Marcela Reich-Ranickega, spremno besedilo je napisala Kristina Jurkovič. Izid je podprla ustanova Traduki.

© Modrijan. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Na spletni strani Modrijan poleg obveznih piškotkov uporabljamo še analitične in oglaševalske piškotke ter piškotke družbenih omrežij.

V kolikor s tem soglašate, vas prosimo da kliknete na gumb "POTRJUJEM". Za natančen opis in nastavitev rabe posameznih piškotkov, kliknite na gumb NASTAVITVE PIŠKOTKOV.

×
Upravljanje s piškotki na spletnem mestu Modrijan
Obvezni piškotki

so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje. Za njihovo uporabo nismo dolžni pridobiti soglasja.

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

1. Splošno o piškotkih 1.1. Kaj so piškotki

Piškotki so male besedilne datoteke, ki jih večina sodobnih spletnih mest shrani v naprave uporabnikov, torej oseb, ki s svojimi napravami katerimi dostopajo določene spletne strani na internetu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom uporabnika, saj lahko v brskalniku, ki ga uporabnik uporablja, hranjenje piškotkov omeji ali onemogoči.

Tudi ob obisku spletne strani in njenih podstrani, ter ob izvajanju operacij na strani, se na vaš računalnik, telefon oziroma tablica, samodejno oziroma ob vašem izrecnem soglasju namestijo določeni piškotki, preko katerih se lahko beležijo različni podatki.

1.2. Kako delujejo in zakaj jih potrebujemo?

Vsakemu obiskovalcu oziroma nakupovalcu je ob začetku vsakokratne uporabe spletne trgovine dodeljen piškotek za identifikacijo in zagotavljanje sledljivosti (t.i. "cookie"). Strežniki, ki jih podjetju nudi podizvajalec, samodejno zbirajo podatke o tem kako obiskovalci, trgovci oziroma nakupovalci uporabljajo spletno trgovino ter te podatke shranjujejo v obliki dnevnika uporabe (t.i. »activity log«). Strežniki shranjujejo informacije o uporabi spletne trgovine, statistične podatke in IP številke. Podatke o uporabi spletne trgovine s strani nakupovalcev lahko podjetje uporablja za anonimne statistične obdelave, ki služijo izboljševanju uporabniške izkušnje in za trženje izdelkov in/ali storitev preko spletne trgovine.

Posredno in ob pridobitvi soglasja, lahko spletna trgovina na napravo obiskovalca oziroma nakupovalca shrani tudi piškotke zunanjih storitev (npr. Google Analytics) ki služijo zbiranju podatkov o obiskih spletnih mestih. Glede zunanjih storitev veljajo pravilniki in splošni pogoji o obdelovanju osebnih podatkov, ki so dostopni na spodnjih povezavah.

2. Dovoljenje za uporabo piškotkov

Če so vaše nastavitve v brskalniku s katerim obiskujete spletno mesto takšne, da sprejemajo piškotke, pomeni, da se z njihovo uporabo strinjate. V primeru, da ne želite uporabljati piškotkov na tem spletnih mest ali jih odstraniti, lahko postopek za to preberete spodaj. Toda odstranitev ali blokiranje piškotkov lahko rezultira v neoptimalnem delovanju tega spletnega mesta.

3. Obvezni in neobvezni piškotki ter vaše soglasje 3.1. Podjetje za uporabo obveznih piškotkov ni dolžno pridobiti vašega soglasja (obvezni piškotki):

Obvezni piškotki so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje.

3.2. Piškotki, ki niso nujni z vidika normalnega delovanja spletne strani, in za katere smo dolžni pridobiti vaše soglasje (neobvezni piškotki):

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

5. Kako upravljati s piškotki?

S piškotki lahko upravljate s klikom na povezavo "Nastavitve piškotkov" v nogi spletne strani.

Nastavitve za piškotke pa lahko nadzirate in spreminjate tudi v svojem spletnem brskalniku.

V primeru, da želite izbrisati piškotke iz vaše naprave, vam svetujemo, da se držite opisanih postopkov, s tem pa si boste najverjetneje omejili funkcionalnost ne samo našega spletnega mesta, ampak tudi večino ostalih spletnih mest, saj je uporaba piškotkov stalnica velike večine sodobnih spletnih mest.