Še do brezplačne dostave. Ob vsakem nakupu v spletni knjigarni podarimo novelo Dve sliki Draga Jančarja.

Roman meseca: Beg Milutina Cihlarja - Nehajeva

BEG

Milutin Cihlar - Nehajev

Milutin Cihlar - Nehajev, BEG

Prevedla Maja Novak
Spremno besedo napisal Goran Vojnović

Počitnice so minile, ostali so spomini. Če ste se potikali po jadranski obali, vas je morda zaneslo tudi v Senj, slikovito polkrožno mesto ob Velebitskem kanalu. Znamenite burje najbrž niste doživeli – živahna je pozimi –, zagotovo pa ste nad mestom opazili zanimivo utrdbo. To je Nehaj. Za »roman meseca« smo izbrali Beg slovitega Senjčana Milutina Cihlarja - Nehajeva. In če njegovih sledov v Senju niste opazili, jih naslednjič ne boste spregledali. Preberite Beg!

Milutin Cihlar - Nehajev

»Eden naših največjih talentov je zapustil ta svet. Vsestransko izobražen, načitan, poln temeljnega, velikega znanja. Romanopisec, novelist, dramatik, esejist, kritik, muzikolog, prevajalec. Na vsakem od teh področij cel, zanesljiv človek. Delal je z lahkoto, hitro. Nizal misel za mislijo, argument za argumentom. V esejih in člankih je nastopal s filozofsko globino, v romanih se je loteval pomembnih problemov, v novelah je bil zabaven pripovedovalec. Bil je kritik z vso avtoriteto. S kritiko je tako rekoč začel svoje literarno ustvarjanje, in to že kot srednješolec v dijaških časopisih. Življenjepis Cihlarja - Nehajeva je kratek: rojen v Senju leta 1880, šole, doktorat in – delo. Samo delo. Neprekinjeno, plodno, veliko delo.«

To je odlomek iz nekrologa hrvaškemu književniku Milutinu Cihlarju - Nehajevu, objavljenega v nekem hrvaškem tedniku kmalu po njegovi smrti. Književnik je umrl na vrhuncu življenjske in ustvarjalne poti, star komaj 51 let. Zato naj bi bil njegov življenjepis kratek. Vendar ni.

Milutin Cihlar - Nehajev se je rodil 25. novembra 1880 v Senju. Tam je zaključil ljudsko šolo in nato do šestega razreda obiskoval gimnazijo, iz katere je bil leta 1897 izključen zaradi neprimernega vedenja in izostajanja od pouka; Nehajev je bil sicer najboljši učenec in odličnjak. Tako je zadnja dva letnika obiskoval v Zagrebu. Po veliki maturi je šel na Dunaj študirat kemijo, po doktoratu leta 1903 pa je krajši čas poučeval na gimnaziji v Zadru, kjer je leta 1905 ustanovil časopis Lovor in v prvi številki objavil znameniti izrek »Gjalski. Evo, to je moj program.« (Ksaver Šandor Gjalski [1854–1935] je bil Cihlarjev starejši sodobnik in eden najpomembnejših hrvaških književnikov tega obdobja.). Zatem je spet odšel v Zagreb in začel sodelovati z uglednim zagrebškim dnevnikom Obzor, po vojaškem roku na Reki (1906/7) pa je živel v Trstu in tam urejal list Balkan (Vladimir Nazor je o tem napisal črtico Milutin Cihlar - Nehajev v Trstu). Leta 1909 se je vrnil h kemiji in bil tri leta asistent na Agrikulturno-kemijskem zavodu Kraljevega gospodarskega in gozdarskega učilišča v Križevcih. Nato se je vrnil v Zagreb in se ves posvetil književnosti in novinarstvu; pisal je za Obzor in Jutarnji list ter bil dopisnik iz Pariza, Beograda in Prage. Leta 1926 je postal predsednik Društva hrvaških književnikov. Umrl je 7. aprila 1931 v Zagrebu, njegov grob je na pokopališču Mirogoj.

Senj je slikovito pristaniško mesto v Liki in najstarejše na gornjem Jadranu, saj je bilo utemeljeno že v predrimskem obdobju (Senia). S treh strani ga obdajajo visoki gorski grebeni, trdnjava Nehaj je na vzpetini Trbušnjak, imenovani tudi Nehaj. Območje je znano po zelo močni burji, zato je pozimi tam zelo hladno. Nehajev je svojemu mestu že pri šestnajstih letih napisal odo (Senju gradu), v romanu Beg pa preberemo čudovit opis senjske burje.

Rod in družina

Milutin Cihlar - Nehajev je bil po očetu Čeh. Sebald Cihlář je v Pragi prijateljeval s pisateljem Augustom Šenoo in se na njegovo pobudo leta 1865 preselil v Hrvaško. V Kraljevici se je zaposlil kot učitelj, leta 1878 pa je šolo iz političnih razlogov zapustil in se preselil v Senj. Tam je postal tajnik Trgovsko-obrtniške zbornice. Z ženo Milico (Ludmilo), hčerjo premožnega ladjarja Martina Polića, je imel pet otrok, poleg Milutina še Zdenka in Vatroslava ter hčeri Ružo in Cvjeto. Iz rodbine Polić je izhajal tudi znameniti hrvaški pesnik in pisatelj Janko Polić - Kamov. Tudi Vatroslav, Milutinov najmlajši brat (1896–1968), je pisal o književnosti, glasbi in gledališču, bil je prevajalec, ukvarjal se je z zgodovino pomorstva in urejal časopis Pomorstvo. Bil je ravnatelj Narodnega muzeja na Reki in upravnik reškega gledališča. Vatroslav Cihlar je tudi najpomembnejši poročevalec o bratovem življenju in delu.

Nehajev se je leta 1912 poročil z Zagrebčanko Paulo Vuksan. Rodili so se jima trije otroci. Ob rojstvu niso dobili imen, ampak samo vzdevke, kajti Nehajev je menil, da si morajo otroci sami izbrati ime, ko se za to odločijo. Tako so jih, preden so si sami izbrali imena, klicali Beba, Sinek in Žuga. Najstarejša Neda – Beba (1913) je bila farmacevtka, njen drugi mož pa je bil dirigent in violončelist Antonio Janigro, utemeljitelj Zagrebških solistov. Oba sta umrla leta 1989 v Milanu. Zvonimir – Sinek (1919) je diplomiral na konzularni akademiji na Dunaju, v Rimu je študiral politologijo in leta 1943 doktoriral v Padovi. Najmlajši je bil Milutin – Žuga (1929), diplomiral je iz ladjedelništva, vendar se je večinoma ukvarjal z informatiko.

Dr. Zvonimir Cihlar je delal na Ministrstvu za zunanje zadeve Neodvisne države Hrvaške. V začetku maja 1945 je bil še v Švici, 4. maja pa se je vrnil v Zagreb in se tam pridružil hrvaškim beguncem, ki so se ob osvoboditvi umikali proti Avstriji. Cihlar je bil v skupini 69 Hrvatov, ki so jo angleške okupacijske oblasti v Avstriji 18. maja 1945 predale jugoslovanskim oblastem v Podrožci (Rosenbach) in v kateri so bili tudi člani vlade NDH in njihovi družinski člani, tudi otroci. Prepeljani so bili v Škofjo Loko, petnajsterico so po zaslišanju v Burdychovi lekarni poslali v Zagreb (kjer so jih obsodili na smrt ali zaporno kazen). Preostale so ustrelili v Crngrobu in jih tam zagrebli. Za tragedijo je Cihlarjeva družina šele več mesecev pozneje izvedela od preživele priče.

Burja ni kot požar; ne ubija, ne uničuje tistih, ki se je bojijo. Ni kot poplava, ker ne golta brez milosti.
Nekaj večjega in lepšega je. Bije te po licih, se upira v tvoja ramena, duši te, ne dovoli ti nadaljevati poti. Bori se! – tako se ti zdi, da veleva njen žvižg. Ti pa ji moraš korak za korakom odvzemati ozemlje, dokler ti ne dovoli prečkati ulice. Vendar skoraj nikoli ni tako pobesnela, da ne bi spoštovala tvojih moči in poguma; upri se ji in prispel boš na cilj.

Pisatelj je za svoja dela uporabljal več psevdonimov, toda najpogosteje se je podpisal kot M. Nehajev, po Nehaju. Trdnjavo Nehaj je dal sredi 16. stoletja za obrambo pred Turki zgraditi senjski poveljnik uskokov Ivan Lenković.

Delo

Milutin Cihlar - Nehajev se je s književnostjo začel ukvarjati zelo mlad, svojo prvo pesem je kot desetletnik objavil v šolskem listu, v gimnaziji pa je napisal odo mestu Senju. Še kot senjski gimnazijec je sodeloval z dijaškim litografiranim listom Nada v Zagrebu, po selitvi pa tudi pri časopisu Nova nada. Leta 1898 je Hrvaško narodno gledališče uprizorilo njegovo enodejanko Prelom (Prijelom), leto pozneje pa še Svečko (Svjećica).

Že pred odhodom na Dunaj je postal Nehajev eden najvplivnejših glasnikov hrvaške moderne. Zavzemal se je za evropeizacijo literature, bil je privrženec artizma, individualizma in ustvarjalne svobode. Bil je »živa enciklopedija«, znal je nemško (v nemščini je napisal disertacijo), francosko, latinsko in celo angleško, kar je bilo tisti čas redkost. Ni ga zanimala samo književnost, temveč se je odlično spoznal tudi na gledališče ter likovno in glasbeno umetnost in pisal kritike, kar ga uvršča med najvplivnejše kritike tistega časa. Pisal je študije in eseje o osebnostih iz hrvaške politike in književnosti pa tudi o znamenitih evropskih književnikih in mislecih, kot so Tolstoj, Flaubert, Zola ... Njegov književni opus je kljub temu, da je umrl razmeroma mlad, obsežen in raznolik, več njegovih del pa je izšlo postumno.

Napisal je tri romane: Beg (1909), Volkovi (Vuci, 1928) in Rakovica (1932). Beg – izvirni naslov je Bieg: povijest jednog našeg čovjeka – je njegovo najbolj znano in največkrat natisnjeno delo. Izdalo ga je Društvo hrvaških književnikov v Zagrebu, že leta 1917 je izšla druga izdaja. Njegove prej objavljene povesti o mladih intelektualcih, ki so izgubili smisel življenja, zlasti Veliko mesto (Veliki grad), so bile nekakšen sinopsis zanj. Roman sprva ni bil najbolje sprejet, Antunu Gustavu Matošu (1873–1914), takrat enemu najuglednejših hrvaških književnikov in književnih kritikov ter Cihlarjevemu dobremu znancu, se je zdel »zelo slabo napisan«; očital mu je površnost tako v jeziku kakor kompoziciji ter se obregnil ob brezvoljnost in pasivnost protagonista, ki da preveč spominja na like iz sodobne tuje književnosti. Vendar je Cihlarju – kemiku – priznal, da je izvrsten »kemik duše« in pronicljiv psiholog (V: N. Batušić, Književni protusvjetovi: poglavlja iz hrvatske moderne, Zagreb 2001). A po mnenju literarnega kritika Ljubomirja Marakovića (1887–1959) vsa moderna ni v romanopisju razen Nehajevega Bega dala ničesar, kar bi bilo na nivoju vrhunske umetniške koncepcije takratnega človeka in tistega časa (V: K. Nemec, Povijest hrvatskog romana: od 1900. do 1945. godine, Zagreb 1998). Zgodovinar in novinar Josip Horvat (1896–1968) ga imenuje »naš edini roman evropskega formata pred letom 2014«. Na splošno je pozneje prevladala ta ocena: Beg je obveljal za najbolj reprezentativen roman hrvaške moderne. Danes je del kanona hrvaške književnosti ter eno od literarnih del, ki ga mora do odraslosti prebrati vsak Hrvat.

»S svojim kritiškim in avtorskim delom,« so o njem sklenili besedilo v Hrvaški enciklopediji, »je Cihlar - Nehajev dokazal, da se v vsakem besedilu, neodvisno od književne zvrsti, v kateri se pisec izraža, skriva njegova osebna fotografija. Kot plodnemu in vsestranskemu avtorju mu zato pripadajo najpomembnejše strani nacionalne književnosti 20. stoletja.«

Čeprav se je Nehajev po izključitvi z gimnazije v Senj vračal le na počitnice, velja za enega najslavnejših Senjčanov. V Parku pesnikov stoji njegov spomenik, na njegovi rojstni hiši pa je spominska plošča (na sliki). Po njem se imenujeta tudi ena od senjskih ulic in kulturni dom. Ulico so po njem poimenovali tudi v Križevcih in Zadru, ne pa v Zagrebu, kjer je preživel večji del svojega življenja. (Ulici Đure Daničića, ki so jo v času NDH preimenovali v Ulico Milutina Cihlarja - Nehajeva, so takoj po vojni vrnili staro ime, a ker je bil Daničić srbskega rodu, ulice z njegovim imenom v Zagrebu danes ni več: preimenovali so jo v Ulico Andrije Žaje.) Po njem niso poimenovali nobene književne nagrade.

Eden izčrpnejših zapisov o življenju in delu Milutina Cihlarja - Nehajeva, je strokovni članek »Milutin Cihlar Nehajev – hrvaški književnik in kemik« Sonje Nikolić in Nenada Trinajstića, ki je bil prvotno predstavljen leta 2004 na znanstvenem simpoziju »Hrvaški naravoslovci« leta 2004 v Gospiću. Članek je bil objavljen leta 2006 v Senjskem zborniku (Senjski zbornik – prilozi za geografiju, etnologiju, gospodarstvo, povijest i kulturu), ki ga izdajata Senjsko muzejsko društvo in Mestni muzej Senj. Besedilo je dostopno na spletu.

Zbežati je treba do konca – pobegniti pred tem življenjem, grdim, sramotnim

september/oktober 2022

Burja zapiha – tu je tudi močnejša – in polovica ljudi se ne gane iz hiše; zakaj bi se boril z naravnim elementom, če se nameravaš zgolj sprehajati, ne hiteti v oddaljen urad ali na ladjo? Zapreš se v hišo in trdno zapahneš vrata. Tudi tisti redki, ki vendarle morajo ven, kmalu spet zbežijo v hiše, brž ko opravijo najnujnejše. V gostilni ostanejo le tisti, ki res nimajo kje drugje jesti. Burja pa zavija, tuli in brije po praznih ulicah. Če je predtem padal dež, pa naj je bil še tako močan, ga burja v hipu posuši. Kot ogromna kosa s sto rezili gre, izza vsakega vogala kuka, žvižga v slehernem kotu. Kdo bi se lahko pomeril z njo?

In ona gre dalje, do morja; ne piha enakomerno, temveč v sunkih, ne dviga visokih valov, temveč kosi. Na morju se pokaže sled njenega dotika in preletava ga s pošastno hitrostjo. Kot da bi drsala po gladini. Tam onstran, na otoku, kjer se morje razbija ob čereh, pa dviga cele vrtince pene.

naprej

Trpljenje mladega Đura

Đuro Andrijašević je, če si dovolimo malce pretiravati, pasivni junak par exellence. Njegova pasivnost bi osupnila celo najstrožje kritike slovenske literature ter njenih brezštevilnih pasivnih junakov in med branjem človek večkrat pomisli, da tako slovenskega romana že dolgo ni bral. A v romanu hrvaškega modernističnega klasika Milutina Cihlarja - Nehajeva se za vdanostjo v usodo skriva skrbno premišljeno pronicanje v drobovje razpadajoče družbe in trohnečega provincialnega okolja na začetku dvajsetega stoletja. Đurov veliki svet namreč od prve do zadnje strani razpada oziroma se drobi na vse manjše koščke. Iz obetavnega dunajskega študenta in bodočega zeta uglednih zagrebških (malo)meščanov se Đuro počasi preobraža v zapitega perifernega učitelja, v svoj zagovor pa uspe napisati eno medlo veseloigro in mahniti po nosu svojega podobno propadlega učiteljskega kolega. /.../

Roman Beg tako danes velja za enega najboljših hrvaških modernističnih romanov, v katerem Cihlar - Nehajev z zgledno natančnostjo popisuje najmanjše podrobnosti junakovega vnaprej določenega poraza. Brezsramno, ne meneč se za tiste, ki stoletje pozneje vihajo nos nad pasivnostjo literarnih junakov, riše portret človekove nemoči, da bi spreobrnil tok osebne zgodovine. In piše, kakor da česa podobnega ne bi napisal še nihče pred njim.

V tem dramatičnem strmoglavljenju nerazumljenega umetnika po družbeni lestvici ozkogledne malomeščanske družbe, ki se v letih zatona velikega avstro-ogrskega imperija pogreza sama vase in v svoje bogaboječe norme (podobnost z resničnimi dogodki današnjega časa ni zgolj naključna), je privlačna predvsem svežina, ki veje iz besedila. V jeziku romana je namreč ves čas čutiti neiztrošenost besed, besednih zvez in tudi posameznih stavkov. Branje Cihlar - Nehajeva zato vzbuja vtis njegove neobremenjenosti z vsem, kar je bilo in kar bo napisano. Pisatelj je odličen poznavalec literature, avtor številnih študij o največjih evropskih ustvarjalcih, modernist, ki spretno prepleta različne pripovedne načine, v temi, ki se nam dobrih sto let pozneje zdi že davno izrabljena in zavržna, pa mu uspe odkriti neki novi, čisto svoj svet, ki ga doživlja z zlahka zaznavnim zanosom. Ta pa kljub dejstvu, da se je med nami in njim razprostrlo skoraj celo dvajseto stoletje, še vedno deluje očarljivo in prepričljivo.

Pisateljeva veščina se kaže predvsem v njegovi sposobnosti, da posamezne etape junakovega padca vztrajno prikazuje kot drobne, navidezno povsem nedolžne zdrse, le manjše ovire pred ponovnim vzponom na zasluženi vrh. Tiho, a očitno nasprotovanje izbrankine matere, skromna stričeva zapuščina, neuspel študij, premestitev v globoko provincialni Senj, spori s sodelavci zaradi njegove svobodomiselnosti in vse večje finančne težave, vse to sicer jasno namiguje na tragičen razplet zgodbe, a nič od tega ni avtor obtežil z mračnjaštvom in dokončnostjo, ničemur ni dal pridiha neizbežnosti, in zato bralca vseskozi zapeljuje k upanju, da se bo junak vendarle predramil, se zaletel v mline na veter in morda celo zmagal.

A kot rečeno, Đuro Andrijašević ni take vrste junak. On je pač človek določenega okolja, kjer se ljudje, namesto da bi zavihali rokave in se spustili v neizprosen boj za lastno srečo, raje prepustijo mamljivemu občutku krivičnosti in le še tožijo nad nenaklonjenostjo zvezd in teh ali onih (raz)sodnikov. In v tem, v čemer nekateri danes vidijo osnovno pomanjkljivost naših besedil, ki jo je treba nujno odpraviti, Milutin Cihlar - Nehajev vidi temeljno resnico svojega sveta, ki velja še danes. Vidi šibkost in nemoč in vidi užaljenost, ki jo ta nemočni svet proizvaja v neusahljivih količinah. V svetu, ki ga opisuje Cihlar - Nehajev, pač ni borcev, ni niti odločnih in jeznih jurišnikov na mline na veter. V njem živijo le samooklicani poraženci, globoko užaljeni zaradi krivic, ki so se njim, angelsko nedolžnim balkanskim bitjem, pripetile. Ali pa se jim šele bodo.

Zato boste v romanu Beg tako zlahka prepoznali današnji slovenski svet, zato se vam bo zdelo, da berete sodobni slovenski roman, nekaj tako svežega in tako novega. In jezili se boste na nekoč nadarjenega Đura Andrijaševića, ki ni zmožen nič več kot spisati ubog pamflet in usekati po gobcu sebi podobnega nesrečnika. Jezni boste, ker se vam bo zdelo, da ga poznate, da ste maloprej govorili z njim na ulici ali po telefonu, in žal vam ga bo, ko boste odložili roman. A boste istočasno tudi prepričani, da si je na neki način za vse to kriv čisto sam. Kaj ni ostal v širnem svetu, tam gori na Dunaju, bebec doktorski, si boste mislili, kaj se je pa vrnil v ta naš zavoženi in užaljeni južni svet.

Iz spremnega besedila Gorana Vojnovića

Cihlar - Nehajev z zgledno natančnostjo popisuje najmanjše podrobnosti junakovega vnaprej določenega poraza. Brezsramno, ne meneč se za tiste, ki stoletje pozneje vihajo nos nad pasivnostjo literarnih junakov, riše portret človekove nemoči, da bi spreobrnil tok osebne zgodovine. In piše, kakor da česa podobnega ne bi napisal še nihče pred njim.

Ena od številnih hrvaških izdaj romana Beg (Katarina Zrinska, Zagreb 1996). Roman je bil večkrat na seznamu obvezne lektire pri državni maturi iz hrvaškega jezika. Prevod smo objavili pri Modrijanu leta 2016.

Zanimivo je, da kljub odličnosti in pomenu v nacionalni pa tudi svetovni književnosti ni že prej dobil prostora v kateri od slovenskih zbirk svetovnih klasikov, na primer v zbirki Sto romanov. V slovenščino je preveden še zgodovinski roman Volkovi.

© Modrijan. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Na spletni strani Modrijan poleg obveznih piškotkov uporabljamo še analitične in oglaševalske piškotke ter piškotke družbenih omrežij.

V kolikor s tem soglašate, vas prosimo da kliknete na gumb "POTRJUJEM". Za natančen opis in nastavitev rabe posameznih piškotkov, kliknite na gumb NASTAVITVE PIŠKOTKOV.

×
Upravljanje s piškotki na spletnem mestu Modrijan
Obvezni piškotki

so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje. Za njihovo uporabo nismo dolžni pridobiti soglasja.

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

1. Splošno o piškotkih 1.1. Kaj so piškotki

Piškotki so male besedilne datoteke, ki jih večina sodobnih spletnih mest shrani v naprave uporabnikov, torej oseb, ki s svojimi napravami katerimi dostopajo določene spletne strani na internetu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom uporabnika, saj lahko v brskalniku, ki ga uporabnik uporablja, hranjenje piškotkov omeji ali onemogoči.

Tudi ob obisku spletne strani in njenih podstrani, ter ob izvajanju operacij na strani, se na vaš računalnik, telefon oziroma tablica, samodejno oziroma ob vašem izrecnem soglasju namestijo določeni piškotki, preko katerih se lahko beležijo različni podatki.

1.2. Kako delujejo in zakaj jih potrebujemo?

Vsakemu obiskovalcu oziroma nakupovalcu je ob začetku vsakokratne uporabe spletne trgovine dodeljen piškotek za identifikacijo in zagotavljanje sledljivosti (t.i. "cookie"). Strežniki, ki jih podjetju nudi podizvajalec, samodejno zbirajo podatke o tem kako obiskovalci, trgovci oziroma nakupovalci uporabljajo spletno trgovino ter te podatke shranjujejo v obliki dnevnika uporabe (t.i. »activity log«). Strežniki shranjujejo informacije o uporabi spletne trgovine, statistične podatke in IP številke. Podatke o uporabi spletne trgovine s strani nakupovalcev lahko podjetje uporablja za anonimne statistične obdelave, ki služijo izboljševanju uporabniške izkušnje in za trženje izdelkov in/ali storitev preko spletne trgovine.

Posredno in ob pridobitvi soglasja, lahko spletna trgovina na napravo obiskovalca oziroma nakupovalca shrani tudi piškotke zunanjih storitev (npr. Google Analytics) ki služijo zbiranju podatkov o obiskih spletnih mestih. Glede zunanjih storitev veljajo pravilniki in splošni pogoji o obdelovanju osebnih podatkov, ki so dostopni na spodnjih povezavah.

2. Dovoljenje za uporabo piškotkov

Če so vaše nastavitve v brskalniku s katerim obiskujete spletno mesto takšne, da sprejemajo piškotke, pomeni, da se z njihovo uporabo strinjate. V primeru, da ne želite uporabljati piškotkov na tem spletnih mest ali jih odstraniti, lahko postopek za to preberete spodaj. Toda odstranitev ali blokiranje piškotkov lahko rezultira v neoptimalnem delovanju tega spletnega mesta.

3. Obvezni in neobvezni piškotki ter vaše soglasje 3.1. Podjetje za uporabo obveznih piškotkov ni dolžno pridobiti vašega soglasja (obvezni piškotki):

Obvezni piškotki so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje.

3.2. Piškotki, ki niso nujni z vidika normalnega delovanja spletne strani, in za katere smo dolžni pridobiti vaše soglasje (neobvezni piškotki):

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

5. Kako upravljati s piškotki?

S piškotki lahko upravljate s klikom na povezavo "Nastavitve piškotkov" v nogi spletne strani.

Nastavitve za piškotke pa lahko nadzirate in spreminjate tudi v svojem spletnem brskalniku.

V primeru, da želite izbrisati piškotke iz vaše naprave, vam svetujemo, da se držite opisanih postopkov, s tem pa si boste najverjetneje omejili funkcionalnost ne samo našega spletnega mesta, ampak tudi večino ostalih spletnih mest, saj je uporaba piškotkov stalnica velike večine sodobnih spletnih mest.